Minil je 1. december - svetovni dan boja proti aidsu
V obdobju od 1. julija do 30. septembra 2005 je bilo Inštitutu za varovanje zdravja RS prijavljenih devet novo odkritih primerov okužbe s HIV, kjer se obolenje aids še ni razvilo. Vsi so bili moški. Osem se jih je okužilo pri spolnih odnosih z moškimi, enega pa ni bilo možno uvrstiti v nobeno od znanih skupin z višjim tveganjem.
V obdobju od 1. januarja 1986 do 30. septembra 2005 je bilo skupno prijavljenih 147 primerov okužbe s HIV, kjer se aids do 30. septembra 2005 še ni razvil (pri 116 moških, 26 ženskah, treh dečkih (od teh dveh hemofilikih) in dveh deklicah). Ker je nekaj okuženih že umrlo, naj bi v Sloveniji trenutno živelo najmanj 138 oseb s prepoznano okužbo s HIV, ki še niso zbolele z aidsom.
Slovenija ostaja ena izmed redkih držav, kjer je še relativno malo okuženih s HIV. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je v Sloveniji 30. septembra 2005 predvidoma živelo najmanj 183 okuženih s HIV, od tega je bilo 45 bolnikov z aidsom. Upad pojavljanja aidsa in smrti zaradi aidsa v zadnjem času predvidoma odraža dobro dostopnost do zelo kakovostnega zdravljenja okuženih s HIV, vključno z visoko aktivnim proti-retrovirusnim zdravljenjem.
Leta 2004 je bilo IVZ prijavljenih 25 novo prepoznanih okužb s HIV. Od tega je bila v šestih primerih diagnoza okužbe s HIV postavljena istočasno z diagnozo aidsa. Tako je bila lanskoletna prijavna incidenca novo prepoznanih okužb s HIV najvišja doslej in sicer 12,5 na milijon prebivalcev.
Do konca septembra leta 2005 pa je bilo IVZ prijavljenih že 26 primerov novo prepoznanih okužb s HIV (če bi všteli še primer okužbe pri Ukrajinki, bi bilo 27 primerov). V štirih primerih je bila diagnoza postavljena istočasno z diagnozo aidsa. Med njimi je bilo 21 moških, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Lani je bilo med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi 16 primerov novo prepoznanih okužb s HIV. Vse kaže, da se število novo prepoznanih okužb s HIV v tej skupini v zadnjem času povišuje. Za razliko od relativno zanesljive slike o razvoju epidemije aidsa so podatki o prijavljenih primerih okužb s HIV mnogo manj zanesljivi. Odvisni niso le od števila okužb v prebivalstvu, ampak tudi od obsega testiranja, ki je v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami relativno majhen (1,1 test na 100 prebivalcev v letu 2004). Tako je v Sloveniji zagotovo precej več okuženih s HIV, kot kažejo številke o prijavljenih primerih. Predvidevamo, da jih je nekaj 100, kar je manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev.
Najbolj prizadeta skupina so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Po razpoložljivih podatkih se hitro širjenje okužb med injicirajočimi uživalci drog in njihovimi spolnimi partnerji v Sloveniji še ni začelo. Razvoj epidemije v prihodnosti bo odvisen predvsem od velikosti različnih skupin prebivalcev z višje tveganim spolnim vedenjem, stopnje spolne aktivnosti v teh skupinah, hitrosti oblikovanja novih partnerskih zvez, pogostosti
nezaščitenih spolnih odnosov in obsega mešanja teh vedenjsko različnih skupin. Poleg tega bo razvoj epidemije odvisen tudi od velikosti skupine, ki injicira prepovedane droge, obsega souporabe pribora za injiciranje in tudi obsega heteroseksualnega mešanja injicirajočih uživalcev drog z neuživalci.
Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za nalezljive bolezni oddelek za aids in spolno prenosljive bolezni, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
Pri nas ni dejanskega uresničevanja človekovih pravic za vse
Pri DIH - Društvu za integracijo homoseksualnosti smo razočarani nad uresničevanjem načel spoštovanja človekovih pravic in enakih možnosti pri nas. Čeprav ustava jasno določa, da so v Sloveniji "vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino" in da smo vsi pred zakonom enaki, je to pri nas še daleč od resnice. Parlament je junija sprejel Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, ki istospolno usmerjenim državljanom v veliki meri odreka uresničitev temeljnih ustavno zagotovljenih človekovih pravic in enakih možnosti. Iz državnega zbora, vlade in ostalih inštitucij oblasti so se letos širile različne oblike sovražnega govora in nestrpnosti, usmerjene proti nekaterim manjšinam: izbrisanim, Romom, ženskam, muslimanom in istospolno usmerjenim. Pri DIHu smo prepričani, da je prav zgledu nekaterih nosilcev demokracije pripisati pojave, ki jim pri nas do zdaj nismo bili priča. Skupine nestrpnežev so npr. letos večkrat napadle in brutalno preteple obiskovalce gejevskega kluba sredi Ljubljane. Aktivno in neposredno diskriminacijo vse pogosteje izvajajo celo inštitucije, ki svoje delovanje utemeljujejo na najvišjih avtoritetah sočutja, pravičnosti in ljubezni. Država pa z njimi brez zadržkov sodeluje, čeprav je pri nas diskriminacija ne samo zakonsko, ampak tudi ustavno prepovedana. Ocenjujemo, da postaja mednarodni dan človekovih pravic vse bolj mednarodni dan sprenevedanja, in je bolj kot uresničevanju človekovih pravic in enakih možnosti v vsakdanjem resničnem življenju, namenjen promociji političnih in ostalih elit. Zato pozivamo vse pristojne, da ponovno premislijo o svojem odnosu do človekovih pravic in enakih možnosti in z njihovim uresničevanjem za vse ljudi začnejo takoj.
DIH - Društvo za integracijo homoseksualnosti
Mitja Blažič
|
